Oblika strehe je odvisna od različnih dejavnikov, med katerimi je tudi geografska lokacija oz. območje, na katerem stoji objekt. Z geografsko lokacijo so namreč povezani različni vremenski pogoji in vplivi, ki v veliki meri določajo obliko in naklon strehe.

Glede na lokacijo in vremenske vplive ter z njimi povezanim naklonom strehe pa je odvisna tudi primerna izbira strešne kritine. Običajno so v hribovitejših predelih strehe bolj strme, s čimer dosežemo, da padavine, predvsem voda, s strehe hitro odtečejo, kar preprečuje zamakanje v notranjost in poškodovanje strešne konstrukcije.

Na Primorskem so strehe bolj položne, saj je padavin manj, obremenitev pa predstavlja predvsem veter, zaradi česar mora biti kritina težja, ponekod jo dodatno obtežijo tudi s kamni.

Glede na nagib ločimo tri vrste streh, in sicer:

• ravne strehe – z naklonom do 5º; 
• položne oz. blago naklonjene strehe – z naklonom med 5º in 30º;  
• strme strehe – z naklonom nad 30º.

Za celinski del Slovenije so značilne hiše s položnimi ali strmimi strehami, torej z naklonom nad 5º.

Glede na število strešin ločimo:

• ravne strehe – brez strešin, brez ali z minimalnim naklonom, ki navadno služijo kot terase, balkoni ali pa se zanje odločimo, kadar želimo imeti zeleno streho.
• enokapne strehe – strehe z eno strešino;
• dvokapne strehe – strehe z dvema strešinama;
• štirikapne strehe – strehe, ki pokrivajo zgradbo pravokotne oblike in imajo štiri strešine, slemena pa potekajo vzporedno z daljšo steno zgradbe;
• šotoraste strehe – strehe, ki pokrivajo zgradbo kvadratne oblike in imajo štiri strešine, vsi štirje grebeni se stikajo v skupni točki, zato strehe nimajo slemena;
• mansardne strehe – strehe z lomljenima strešinama, z različnima naklonoma;
• križne strehe – pokrivajo zgradbo s kvadratnim tlorisom in imajo dve pravokotni slemeni.